Zdravje se začne v črevesju

Zdrav mikrobiom pomaga pri obvladovanju stresa s tem, ko vpliva na naš hormonski sistem. Vpliva na naše obnašanje, čustvene odzive kot tudi na mentalne procese vključno s spominom, učenjem in razpoloženjem. Uravnotežen mikrobiom pomeni tudi miren in trden spanec.

Posebno pozornost bi morale posvečati nosečnice in doječe matere, saj uravnotežen mikrobiom igra ključno vlogo pri razvoju mikrobioma dojenčka in je ključen pri zdravem razvoju otrokovega imunskega sistema.

Kako lahko sami vplivamo na zdrav mikrobiom ?

V prvi vrsti z uživanjem raznovrstne prehrane, predvsem čim več ekološke zelenjave in sadja, fermentiranih živil ter veliko zdravih vlaknin in prebiotičnih živil.  Nepogrešljivo je kislo zelje, kislo mleko ali kefir. V zadnjem času je popularna kombucha, ki je fermentirana pijača iz črnega ali zelenega čaja. Poznana živila, ki podpirajo rast dobrih bakterij so lanena semena, čebula, česen, por, šparglji, korenina cikorije in vlaknina inulin, polnozrnata žita ter njihovi izdelki.

Vsakemu obroku je smiselno dodati zdrave maščobe in beljakovine. Jutranjim ovsenim kosmičem, ki smo jih predhodno dobro namakali tako lahko dodamo orehe, mandeljne in razna semena.

Naš mikrobiom, še posebej, če je porušen, je potrebno podpreti s probiotiki širokega spektra in velikim številom aktivnih bakterij, med katerimi so večstopenjski fermentirani napitki z efektivnimi mikroorganizmi (EM) najbolj učinkoviti.

Ne smemo pozabiti na zaščito črevesne sluznice. Pri tem je nepogrešljiva pravilno pripravljena kostna juha, ki se uporablja kot zdravilo za črevesje in oslabel imunski sistem v skoraj vseh kulturah.

Zaradi čedalje bolj osiromašenih živil in obremenjenosti telesa z raznimi zunanjimi toksini, se priporoča uživanje snovi, ki imajo protivnetno in antiokisidativno delovanje, med katerimi prevladujejo polifenoli, beta glukani, kurkumin, omega 3 maščobne kisline ter mnoge aktivne oblike vitaminov.

Za pravilno delujoč mikrobiom bomo veliko naredili tudi z zdravim življenskim slogom z veliko gibanja na svežem zraku, spanja, aktivnostim, ki nas veselijo in nenazadnje skrbi za prijazen odnos s seboj in drugimi.

Nesposobnost telesa, da bi obvladoval vnetne snovi, ki povzročajo imunsko hiperaktivnost, je eden izmed izzivov, s katerimi se srečujemo v sodobni družbi. Vedno več je stvari, ki povzročajo reakcije in vnetja in s tem obremenjujejo telo, ki išče ravnovesje.

Vnetja so sestavni del našega življenja in hkrati pomemben dejavnik zdravja in počutja. Če so akutna vnetja dobrodošla in kažejo moč našega imunskega sistema, pa so kronične oblike vnetij zoprn in neželen sopotnik.

Pogosto okoli 40. leta se lahko pričnejo kronično povišane vnetne ravni v telesu kazati kot sklepne in mišične težave. Tudi debelost in sladkorna bolezen sta povezani s kroničnimi vnetji, ki povečujejo tveganja za srčno-žilne bolezni. Kronična vnetja so povezana tudi s široko pahljačo stanj, od osteoporoze, zmanjšanjem kognitivnih funkcij, revmatoidnega artritisa, alzheimerjevo boleznijo, motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo, celo do avtizma.

Eden največjih izzivov našega »civiliziranega sveta« je prevelika zakisanost telesa, kar pomeni, da je naš puferni sistem preobremenjen in telo postane bolno. Pa ne samo od nezdrave hrane, ampak žal tudi zaradi zatrtih čustev in nezdrave duševno-mentalne naravnanosti. Prva znamenja zakisanosti so kronična utrujenost, pobitost, težave s koncentracijo in prebavni problemi, pa tudi migrene, debelost, nečista koža ali celulitis.

Prevelik vnos beljakovin in živil, kot so bela moka, mleko, testenine, krompir in sladice v prehrani, kombinirano s pomanjkanjem gibanja in spanja ter prevelikim stresom so glavni krivci za kronična vnetja in zakisanost organizma. Najpogostejša hranila, ki v telesu povzročajo vnetja so gluten, mlečne beljakovine in sladkorji. Našemu telesu lahko zelo pomagamo z uživanjem uravnotežene prehrane, ki deluje protivnetno in antioksidativno ter zdravim življenskim slogom.

Druga rešitev za zmanjšanje vnetja je razbremenitev telesa njegovih kroničnih imunskih bremen, zlasti alergij. Številne okoljske alergije, zaradi katerih trpijo posamezniki, so pravzaprav sekundarne alergije, ki jih poganjajo primarni alergijski odzivi, predvsem na živila. Običajno ob odpravi osnovne alergije na hrano izginejo tudi okoljske občutljivosti. Na primer, če se posameznik reši osnovne alergije na hrano, kot sta mleko ali pšenica, pogosto izzveni občutljivost na okoljske alergene, tudi na mačjo dlako.

Običajno se že v treh dneh zmanjša kronično vnetje. Čeprav se bodo spremembe dogajale še mesece po odstranitvi osnovnega alergena hrane, se spremembe občutijo takoj, včasih kot povečana energija, jasnost duha, boljše počutje v prebavi in zmanjšanje simptomov. Z enostavnim poskusnim zmanjševanjem teh izdelkov dva tedna in nato ponovnim vnosom alergena je očitno, ali se pojavlja alergija na hrano. Po ponovni uvedbi odstranjenega alergena hrane lahko opazimo takojšen vnetni odziv, kot so izpuščaji, srbenje ali pekoče oči. Lahko pride tudi do bolečin v telesu. Včasih dva ali tri dni kasneje po ponovni uvedbi alergena hrane lahko pride do viroze ali prehlada ali imunske reakcije, kar pomeni, da je alergija na hrano povzročila vnetje v črevesni sluznici, ki je izgubilo sposobnost pregrade in neprepustnost in je prišlo do puščanja rezidenčnega virusa v krvni obtok.

V praksi je to tako uspešno, da mnogi več ne namenjajo pozornosti okoljskim alergijam, dokler se te osnovne alergije na hrano ne odpravijo. Ko se vnetna raven telesa normalizira, potem se lahko ugotovi, katere alergije so resnične in katere so samo sekundarne kot odgovor na povišan vnetni sistem.

Kot vedno so odgovori pogosto enostavnejši, kot smo domnevali. Včasih je skoraj neverjetno, kako lahko zelo drobne stvari spremenijo naše počutje in celo življenje.

Zmanjšanje vnetja nam lahko podaljša življenje, zmanjša nelagodje in imunskemu sistemu prihrani, da je aktiven na načine, ki nas ščitijo pred pomembnejšimi težavami kot je kronično vnetje.